V Braniku je Kulturno prosvetno društvo Franc Zgonik v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Branik in z Mestno občino Nova Gorica tudi letos pripravilo dogodek, posvečen »Rihemberškim zgodbam«. Srečanje se tradicionalno uvršča v pobudo Dnevi evropske kulturne dediščine in slovenski Teden kulturne dediščine.
Srečanje, ki s pričevanji domačinov in drugih osvetljuje braniško kulturno dediščino, je bilo letos posvečeno zgodbi Zadružnega doma Branik kot dela fenomena gradnje tovrstnih stavb v nekdanji Jugoslaviji. Zadružni domovi so pogosto pomenili središče lokalnega kulturnega in družabnega življenja krajev. In to je še danes njihovo poslanstvo. Širšo zgodbo slovenskih zadružnih domov so predstavili umetnostna zgodovinarka Martina Malešič ter arhitekta Blaž Babnik Romaniuk ter Rastko Pečar, ki so pod naslovom »Kako bomo živeli skupaj?« fenomen slovenskih zadružnih domov predstavili tudi na Beneškem bienalu arhitekture leta 2021.
Predstavitev domačega zadružnega doma so pripravili in predstavili domačini: arhitekt Rado Zgonik, člana kulturno prosvetnega društva Bogdan Hmeljak in Zalka Jereb ter predsednik krajevne skupnosti Bruno Vidmar. Prireditev je s pesmijo zaokrožil Moški pevski zbor Franc Zgonik pod vodstvom Jerneja Rustje ob spremljavi harmonike Miloša Mozetiča.
Rihemberške zgodbe v besedi in sliki so nastale leta 2017. Ideja se je porodila iz potrebe po promociji v tistem letu odprtega gradu Rihemberk, polnega še nepovedanih zgodb. V letih, ki so sledila, je grad Rihemberk dobil tudi druge načine predstavljanja in interpretiranja svoje bogate dediščine. Snovalcem rihemberških zgodb iz Kulturnega društva Franc Zgonik, Krajevne skupnosti Branik in Mestne občine Nova Gorica je v veselje, da je letos grad Rihemberk na nek način omogočil predstavitev drugačni kulturni dediščini, ki je prav tako že dolgo zapostavljena.
