Družina Lanthieri je imela grad Rihemberk v zastavi in lasti več kot 400 let. To je v slovenskem prostoru velika redkost, saj so grajske stavbe praviloma pogosto menjale lastnike. Med dozidavami gradu, ki jih je opravila družina Lanthieri, je tudi prvotni obrambni hodnik notranjega obzidja na fotografiji.
Od prve omembe leta 1230 do leta 1372 je grad Rihemberk pripadal gospodom Rihemberškim, ki so bili do prekinitve moške linije med najpomembnejšimi goriškimi ministeriali. Rihemberška posest je po smrti vdove Ulrika V. Rihemberškega, kljub potegovanju Ulrikovega potomca Frica Čreteškega za dedino, zapadla goriškim grofom. Z izjemo nekajletnega gospodovanja Bavarskih, ki so grad leta 1386 pridobili s poroko Katarine Goriške in ga kmalu zopet prodali Goriškim, je do smrti zadnjega goriškega grofa Leonharda grad Rihemberk s posestvi ostal goriški.
Po Leonhardovi smrti se za goriško ozemlje vname prva beneško-habsburška vojna, ki leta 1508 med drugimi tudi Rihemberk prisodi Beneški republiki. S sklenitvijo premirja leta 1516 oziroma z wormskim sporazumom leta 1521 Rihemberk prevzamejo Habsburžani. Sprva rihemberško glavarstvo, kasneje rihemberško gospostvo je spadalo v eno izmed habsburških kameralnih posestev pod upraviteljstvom graške komore. Kot takšno so ga Habsburžani po letu 1528 v zameno za finančno posojilo podelili v zastavo Gašperju Lanthieriju. Lanthieriji, ki naj bi izvirali iz plemiške rodbine Paratico, so se v slovenskih deželah uveljavili kot izredno dejavni trgovci. Poleg tega so s posojanjem denarja habsburškemu cesarju, prejemanjem gospostev v zastavo in kasneje v odkup postali pomembni zemljiški gospodje. V 16. stoletju so prejeli potrditev plemiškega naziva in se uvrstili med deželno plemstvo Goriške grofije. Sčasoma so postali ena najpremožnejših in najplivnejših rodbin avstrijskega Primorja.
Z donosnimi posli trgovanja, tudi dohodki v naravi, dohodki od kazni, dohodki mitnice pod gradom, ki so jo Lanthieriji postavili že v 16. stoletju, in s finančno pomočjo cesarja so Lanthieriji že kmalu po prihodu prvič obnovili in povečali tudi grad Rihemberk. V 18. stoletju je bil grad tudi pomembna galerija, saj je tedanji lastnik Jožef Lanthieri na njem gostil slikarje in zbiral umetnine. V obdobju po letu 1848 je kraj Rihemberk zajelo narodno prebujenje. V tem času je pomembna ustanovitev čitalnice ter bivanje Simona Gregorčiča v Rihemberku, ki je kraju posvetil pesem »Slovo od Rihemberka«. Lanthieriji so imeli na gradu tudi bogato knjižnico.
Leta 1910 je umrl zadnji moški potomec rodbine Lanthieri, Karel Friderik. Rodbinsko dediščino po njem je prevzela njegova hči Karolina, poročena z Erdmanom baronom Levetzow. Ta je v znak spoštovanja do starodavne ženine rodbine svojemu priimku dodal še njen priimek. Rodbina Levetzow-Lanthieri je grad Rihemberk obdržala tudi med vojnama. Razkošna palača, v kakršno so Lanthieriji grad preoblikovali do konca 19. stoletja, je skoraj povsem izginila v vojnah 20. stoletja.
Več o rodbini Levetzow-Lanthieri in njihovih prezidavah gradu Rihemberk vam bodo izdale naše vodnice ob napovedanem obisku. Morda ob raziskovanju gradu tam srečate damo ali gospoda, ki bosta znala z vami deliti skrivnosti, ujete v času … Za hiter vpogled pred pomladanskim obiskom vas vabimo na spletno stran gradu: www.rihemberk.com
(3. mesto fotografskega natečaja »Kompozicije Rihemberka«)