Okolica

• DOLŽINA: 3,5 km
• TRAJANJE: 1,5 h
• ZAHTEVNOST: lahka
• PODLAGA: asfalt, steza, makadam

OPIS

Graščaki in podaniki iz Branika, nekoč Rihemberka, so se na rihemberški grad povzpeli po stari grajski poti, ki je iz naselja vodila vzdolž soteske hudournika Rovnak in mimo cerkvice sv. Antona. Pot je povezovala Vipavsko dolino s Krasom in naprej z morjem, vsi popotniki pa so morali skozi grajsko mitnico, katere ostanki še danes stojijo pod gradom.

Pot začnemo pred Kulturnim domom v Braniku, kjer je urejeno parkirišče. Nato se odpravimo po cesti v smeri proti Komnu in sledimo smerokazom. Del poti poteka po prometni cesti. Z gradu se v Branik vrnemo po cesti v smeri proti Komnu, ki se najprej vzpenja. V bližini mosta čez sotesko Rovnak zavijemo desno navzdol na makadamsko pot, ki nas vodi pod mogočen železniški viadukt avstro-ogrske bohinjske proge.

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Cerkev sv. Antona Padovanskega v zaselku Tabor z razgledi na okolico
• Prehod skozi staro grajsko mitnico
• Raziskovanje gradu Rihemberk z vzponom na mogočen grajski stolp
• Pogledi na grad, ki se s poti razkrivajo v vsej svoji edinstvenosti v vsakem letnem času
• Prehod pod mogočnim železniškim viaduktom bohinjske proge, zgrajenem leta 1906

• DOLŽINA: 7 km (v eno smer)
• TRAJANJE: 2,5 h
• ZAHTEVNOST: lahka
• PODLAGA: asfalt, gozdna pot, makadam

OPIS:

Izginuli grad Dornberg je bil eden najmogočnejših gradov 11. stoletja na Slovenskem. Skozi stoletja je doživljal različne usode, v zgodnjem 16. stoletju pa je služil kot protiturški tabor. Ostanke njegovega dvojnega obzidja lahko danes občudujemo v slikoviti vasici Tabor nad Dornberkom.

Le nekaj kilometrov stran je stoletja kasneje zrasel največji grad na Goriškem – grad Rihemberk. Ta je doživel drugačno usodo, saj se lahko danes sprehodimo skozenj in se povzpnemo na njegov visok grajski stolp.

Pot dveh gradov se začne pri gradu Rihemberk in se vzpenja po cesti Branik–Komen, ki popotnika pripelje do ene najlepših vasi – Pedrova. Na koncu vasice pot zavije navzdol v gozd, nato pa se odpre nad vinogradi in oljčniki. V Tabor popotnika pripelje skozi še ohranjeni južni portal zunanjega grajskega obzidja.

Začetni del poti poteka po prometni cesti, povratek pa je mogoč tudi z vlakom (Dornberk–Branik).

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk gradu Rihemberk, raziskovanje njegove bogate zgodovine in vzpon na mogočen grajski stolp
• Hoja skozi kostanjev gozd po stari poti, ki je nekoč povezovala oba gradova
• Pedrovo – ena lepših vasi na robu kraške planote, od koder se odpira razgled na dolino
• Slikovita pot po grebenu nad vinogradi pred vasico Tabor
• Ostanki gradu gospodov Dornberških iz 12. stoletja in protiturškega tabora iz začetka 16. stoletja v Taboru nad Dornberkom

• DOLŽINA: 6 km (v eno smer)
• TRAJANJE: 2 h
• ZAHTEVNOST: srednje
• PODLAGA: gozdna pot, makadamska pot
• Prenesi GPX

OPIS:

Pot dveh gradov povezuje grad Rihemberk, mogočen branik z najvišjim grajskim stolpom na Slovenskem, in Štanjel, slikovito srednjeveško kraško vasico z gradom, obdano z obzidjem.

Začetni del poti vodi po stezi, ki se od rihemberškega gradu strmo vzpenja, nato pa preide v položnejšo. Na grebenu se odpirajo čudoviti razgledi na dolino Branice in širše. Od tod se lahko povzpnemo desno na vrh hriba Golec, kjer se nahaja znameniti napis TITO in izjemen razgled na rihemberški grad.

Med potjo proti Štanjelu spremljamo, kako se pokrajina spreminja iz zelenih gozdov v značilno kraško krajino. Od vasi Lukovec do Štanjela sledimo modrim smerokazom Slovenske turnokolesarske transverzale.

Povratek je mogoč z vlakom (Štanjel–Branik).

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk in raziskovanje gradu Rihemberk ter vzpon na mogočen grajski stolp
• Razgledi z grebena na Braniška in Vipavska brda ter Goriško ravan
• Vzpon na hrib Golec (380 m) nad Branikom z napisom Tito in pogledom na rihemberški grad
• Kraška pokrajina, privlačna v vseh letnih časih, še prav posebej pa v jesenski rdečini
• Srednjeveška vasica in grad Štanjel s Ferrarijevim parkom

• DOLŽINA: 11 km
• TRAJANJE: 3,5 h
• ZAHTEVNOST: lahka
• PODLAGA: asfalt, gozdna pot, makadamska pot

OPIS:

Spominska oljčna pot Simona Gregorčiča je posvečena slovenskemu pesniku in duhovniku Simonu Gregorčiču, ki je med letoma 1873 in 1882 služboval v Braniku (takrat Rihemberku).

Pot začnemo na parkirišču ob pošti oziroma kulturnem domu in se povzpnemo mimo cerkve. Nato zavijemo desno med vinograde. V Svetem Martinu se pot usmeri proti Vipavski dolini, nato pa se v Brjah znova obrne proti Braniku.

Slikovita pot vodi pohodnike skozi vinograde, oljčnike in poljske poti, po katerih je nekoč hodil tudi pesnik. Med potjo se odpirajo osupljivi razgledi na rihemberški grad s Krasom v ozadju, Vipavsko dolino, Trnovsko planoto in Goriško ravan.

Pozno jeseni, ob martinovem, lokalna skupnost organizira pohod po Spominski oljčni poti, ki ponuja edinstveno doživetje jesenske pokrajine in vinske tradicije tega območja.

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk in raziskovanje gradu Rihemberk ter vzpon na mogočen grajski stolp
• Čudoviti razgledi na grad Rihemberk med zmernim vzponom proti grebenu Braniške doline in Svetemu Martinu
• Panoramski razgledi na Vipavsko dolino in Trnovsko planoto z vrha pri Svetem Martinu
• Slikovita hoja med vinogradi in oljčniki
• Spominski plošči v Brjah in Braniku, posvečeni pesniku in duhovniku Simonu Gregorčiču

• DOLŽINA: 36 km
• TRAJANJE: 4–5 h
• ZAHTEVNOST: zahtevna
• SKUPNA VIŠINSKA RAZLIKA: pribl. 750 m
• PODLAGA: asfalt, makadam

OPIS:

Grad Rihemberk stoji v osrčju vinorodne pokrajine in je odlično izhodišče za raziskovanje njegove okolice. Kolesarska pot se najprej spusti v dolino reke Branice, ki leži med kraško planoto in Vipavskimi brdi. Nato vodi do vasice Goče, znane po svoji pristni stavbni dediščini.

Po vzponu na hrib Obelunec s cerkvico Marije Snežne se odpre osupljiv razgled na vse strani neba. Pot se nato spušča proti vasi Erzelj, od koder je možen dodatni vzpon do ostankov protiturškega tabora in cerkvice sv. Mihaela, ki nudi panoramske razglede.

Kolesarska pot se nadaljuje med vinogradi in oljčniki, po makadamskih in asfaltnih cestah, nato pa vodi navzgor proti Sv. Martinu, od koder se razkrije mogočen pogled na grad Rihemberk. Sledi spust proti naselju Branik.

Pot poteka po prometnih cestah, poljskih in makadamskih poteh, delno tudi po Vertovčevih poteh in Slovenski turnokolesarski transverzali.

Možnost krajšanja poti: V dolini Branice lahko zavijete levo proti Šmarjam ali Gaberjam ter od tam sledite predlagani poti do Sv. Martina in nazaj do Branika.

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk in raziskovanje gradu Rihemberk ter vzpon na mogočen grajski stolp
• Dolina Branice – hudourniška reka Branica ter dolina med kraško planoto in vipavskimi brdi
• Goče – očarljiva vasica z bogato stavbno dediščino
• Cerkev Marije Snežne – vzpon na hrib Obelunec z romarsko cerkvijo in čudovitim razglediščem
• Martin – razgledna točka na robu vipavskih brd s čudovitim pogled na grad Rihemberk
• Vinorodna pokrajina – pot vodi med vinogradi in priznanimi vinarji

• DOLŽINA: 31 km
• TRAJANJE: 4–5 h
• ZAHTEVNOST: srednja
• SKUPNA VIŠINSKA RAZLIKA: pribl. 450 m
• PODLAGA: makadam, asfalt

OPIS:

Rdeča kraška zemlja, ugodno podnebje in marljive roke kraškega človeka so ustvarili dom posebnemu rubinasto rdečemu vinu – teranu.

Kolesarska pot vodi iz Vipavske doline na Kras. Po začetnem vzponu od gradu sledi prijetno kolesarjenje po manj prometnih poteh in kolovozih, ki se vijejo med vinogradi, značilnimi kraškimi domačijami in nasadi sivke. Del poti poteka tudi po prometnih cestah, zato je potrebna previdnost.

Od Štanjela proti gradu Rihemberk kolesarji sledijo modrim oznakam Slovenske turnokolesarske poti (STP). Na križišču z glavno cesto Komen–Branik pot zavije desno in se spusti nazaj v Vipavsko dolino in Branik.

Možnost krajšanja poti: Del poti je mogoče opraviti z vlakom (Branik–Štanjel).

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk gradu Rihemberk, raziskovanje njegove zgodovine in vzpon na mogočen grajski stolp
• Sveto – starodavna lipa v središču kraške vasi
• Ivanji Grad – provansalska idila na Krasu s polji dišeče sivke in festivalom, posvečenim tej rastlini
• Volčji Grad – kraška vas z ohranjeno stavbno dediščino in ostanki prazgodovinskega gradišča na Debeli griži
• Štanjel – slikovita srednjeveška vasica s gradom in edinstvenim Ferrarijevim parkom

• DOLŽINA: 25 km (v eno smer)
• TRAJANJE: 2–3 h
• ZAHTEVNOST: lahka
• SKUPNA VIŠINSKA RAZLIKA: pribl. 250 m
• PODLAGA: asfalt, makadam

OPIS:

To je pravo potovanje skozi čas. Kolesarska pot vodi s srednjeveškega gradu Rihemberk do mladega mesta Nova Gorica, ki je nastalo po 2. svetovni vojni, ko je zgodovinsko središče Goriške pokrajine – mesto Gorica pripadlo Italiji.

Ob poti stojijo številni dvorci in ostanki utrdb, ki pripovedujejo zgodbe preteklosti: dvorec Vogrsko, ostanki gradu Dornberg na Taboru nad Dornberkom, dvorec Coronini v Šempetru pri Gorici ter grobnica zadnjega francoskega kralja na Kostanjevici.

Pot poteka po prometnih cestah, kolesarski stezi ter lokalnih in makadamskih poteh, ki se vijejo ob rekah Vipava in Branica, med vinogradi in polji.

Možnost krajšanja poti: Povratek je mogoč z vlakom (Nova Gorica–Branik).

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk in raziskovanje gradu Rihemberk ter vzpon na mogočen grajski stolp
• Vinorodna pokrajina spodnje Vipavske doline s priznanimi vinarji
• Lanthierijev mlin v Peklu pri Steskah – eden najlepše ohranjenih slovenskih mlinov
• Dvorec Vogrsko ali Božičev dvorec na Vogrskem iz 16. stoletja
• Coroninijev dvorec v Šempetru pri Gorici iz 17. stoletja – dom znane goriške plemiške družine
• Nova Gorica s Trgom Evrope – simbol povezovanja stare in nove Gorice, kolesarsko stezo na meji med Slovenijo in Italijo in Grobnica Burbonov na Kostanjevici

• SMER POTOVANJA: Branik–Sv. Martin–Šempas–Ozeljan–Nova Gorica–Gorica–Šempeter pri Gorici–Volčja Draga–Dornberk–Branik
• DOLŽINA POTI: 55 km
• TRAJANJE: poldnevni izlet

OPIS:

Goriška je bila ena izmed zgodovinskih dežel Svetega rimskega cesarstva, nato Habsburške monarhije ter Avstro-Ogrske. Njen sedež je bil v Gorici, danes pa je nekdanja dežela razdeljena med Slovenijo in Italijo. Del bogate zgodovine in kulturne dediščine dežele lahko odkrijemo z obiskom Goriškega gradu in gradu Rihemberk.

Grad v Gorici je bil domovanje goriških grofov, ki so s srečnim spletom okoliščin v kratkem času pridobili veliko moč in slavo. Znotraj grajskega kompleksa je urejeno parkirišče. Po ogledu gradu peš pot vodi v staro mestno jedro pod grajskim gričem, kjer popotnik odkriva zgodbe različnih narodov in ver.

Na osrednjem trgu, Travniku, je potekal tudi veliki tolminski kmečki upor, ki se je s Tolminske razširil v Vipavsko dolino in na Kras. Rihemberk je bil eno izmed središč upora, hkrati pa skriva še številne druge zgodbe. Nepozabna izkušnja je vzpon na skoraj 30 metrov visok grajski stolp, od koder se odpira veličasten pogled na vse strani.

Na poti med obema gradovoma se lahko popotnik ustavi v krajih ob poti, kjer odkrije zgodbe preteklosti in preizkusi lokalne dobrote.

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk in raziskovanje gradu Rihemberk ter vzpon na mogočen grajski stolp
• Rodovitna pokrajina, znana po priznanih vinarjih, oljkarjih ter pridelovalcih breskev in češenj
• Prvačina – muzejska soba aleksandrink, posvečena ženskam, ki so v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja odhajale s trebuhom za kruhom v Aleksandrijo in Egipt
• Nova Gorica – sodobno modernistično mesto, zgrajeno ob meji po 2. svetovni vojni,
• Trg Evrope, ki simbolično povezuje staro in novo Gorico
• Frančiškanski samostan na Kostanjevici z bogato knjižnico in grobnico Burbonov
• Gorica – obisk Goriškega gradu in odkrivanje preteklosti mesta, kjer se prepletajo zgodbe različnih narodov, ver in družbenih slojev

• SMER POTOVANJA: Branik–Spodnja Branica–Goče–Vipava–Ajdovščina–Vipavski Križ–Brje–Sv. Martin–Branik
• DOLŽINA POTI: 55 km
• TRAJANJE: celodnevni izlet

OPIS:

Milo podnebje in sredozemski vplivi so ustvarili ugodne pogoje za stoletja vinogradništva, sadjarstva in oljkarstva na hribinah in vzpetinah dolin Branice in Vipave.

Iz gradu Rihemberk pot vodi skozi dolino Branice do slikovite vasice Goče. Nato se pot nadaljuje proti Vipavi, ki jo zaradi sedmih izvirov reke Vipave in številnih mostov imenujejo “slovenske Benetke”. Nad mestom stojijo ostanki starega gradu, na osrednjem trgu pa dvorec Lanthieri, v bližini katerega se nahaja vinoteka z več kot 170 vini priznanih lokalnih vinarjev.

Brez vode ni življenja, zato velja obiskati izvir Hublja nad Ajdovščino, ki svojo pravo moč pokaže ob obilnih padavinah. Ajdovščina ima več kot dva tisoč let zgodovine, saj so tu Rimljani ob reki Hubelj najprej postavili cestno postojanko, kasneje pa mogočno vojaško utrdbo.

Pot nato vodi proti Vipavskemu Križu, najmanjšemu mestu Habsburške monarhije, ki očara s svojo ohranjeno podobo. Od tam se pot usmeri proti Braniku, pri čemer se pred koncem povzpne na Sv. Martin, od koder se odpre osupljiv pogled na grajski kompleks Rihemberk s Krasom v ozadju.

Če čas dopušča, je nepozabna izkušnja tudi vzpon na planoto Nanos (iz kraja Razdrto), ki ponuja razgled od Triglava do Jadranskega morja.

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk in raziskovanje gradu Rihemberk ter vzpon na mogočen grajski stolp
• Goče – slikovita vasica s strnjenimi ulicami in bogato stavbno dediščino
• Martin – grebenska pot med dolinama Branice in Vipave, ki ponuja najlepši razgled na grad Rihemberk
• Vipava – “slovenske Benetke” s sedmimi izviri reke Vipave in številnimi mostovi
• Ajdovščina – izvir reke Hubelj ter ohranjeni stolpi starorimske utrdbe Castrum Ad Fluvium Frigidum
• Vipavski Križ – sprehod po belih in črnih ulicah najmanjšega mesta v Habsburški monarhiji

• SMER POTOVANJA: Branik–Štanjel–Devin–Gorica–Nova Gorica–Dornberk–Branik
• DOLŽINA POTI: 84 km
• TRAJANJE: celodnevni izlet

OPIS:

Pot se začne pod gradom Rihemberk in se vzpne proti kraški planoti ter slikovitemu Štanjelu – srednjeveški vasici z ozkimi uličicami, značilnimi kraškimi kamnitimi hišami in Ferrarijevim parkom, mojstrovino krajinske arhitekture.

Od tod se pot vije skozi strnjene kraške vasi, po značilni kraški pokrajini, nato prečka državno mejo z Italijo in pripelje do Devina. Na visoki skali nad morjem stoji Devinski grad še danes prebivajo plemiči iz rodbine Torre e Tasso (Thurn und Taxis).

Pot nato vodi mimo presihajočega Doberdobskega jezera, bogatega s kraško floro in favno, proti Gorici in Novi Gorici. Na Trgu Evrope, simbolu povezovanja dveh mest, si lahko popotnik privošči kratek postanek.

Pred železniško postajo Bohinjske proge, ki je nekoč povezala osrednjo Evropo z Jadranskim morjem, lahko obiskovalec doživi edinstven trenutek – z eno nogo stoji v Sloveniji, z drugo v Italiji.

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk in raziskovanje gradu Rihemberk ter vzpon na mogočen grajski stolp
• Štanjel – srednjeveška vasica s Ferrarijevim parkom, ki navduši s svojo krajinsko zasnovo
• Devin – ogled Devinskega gradu, ki se mogočno dviga nad Tržaškim zalivom
• Gorica – staro mestno jedro z gradom na griču
• Nova Gorica – Trg Evrope, kjer lahko popotnik uživa v kavi na skupnem trgu dveh mest

• SMER POTOVANJA: Branik–Sabotin–Nova Gorica–Gorica–Cerje–Branik
• DOLŽINA POTI: 95 km
• TRAJANJE: celodnevni izlet

OPIS:

Obe svetovni vojni sta globoko zaznamovali življenje na Goriškem. Ostanki bojnih jarkov in kavern Soške fronte, skupaj z zbirkami orožja in predmetov iz tega obdobja, predstavljajo pomembno kulturno dediščino, ki je danes na ogled v Parku miru na Sabotinu.

Po ozkem grebenu Sabotina so po 2. svetovni vojni začrtali novo državno mejo med Slovenijo (tedanjo Jugoslavijo) in Italijo, ki je presekala življenje številnih ljudi, ločila družine in razdvojila prijatelje.

Pot nato pripelje v Novo Gorico na Trg Evrope, kjer lahko popotnik z eno nogo stoji v Sloveniji, z drugo pa v Italiji. V Muzejski zbirki Kolodvor je razstavljena rdeča zvezda, ki je nekoč stala nad trgom in simbolizirala socialistično Jugoslavijo.

Od tod pot vodi proti Cerju, kjer na robu kraške planote, s pogledom proti morju in Triglavu, stoji Pomnik braniteljem slovenske zemlje – veličasten spomenik, ki pripoveduje o zgodovinskih bojih za slovensko ozemlje in narodno identiteto.

Popotovanje se zaključi na gradu Rihemberk, kjer je bila med 1. svetovno vojno vojaška bolnišnica, na katero je kazal velik rdeč križ na strehi gradu. O spominu na Soško fronto in številne žrtve pričata tudi dve vojaški pokopališči v spodaj ležečem Braniku.

ZANIMIVOSTI NA POTI:

• Obisk in raziskovanje gradu Rihemberk ter vzpon na mogočen grajski stolp
• Sabotin – Park miru: bojni jarki, kaverne in center za obiskovalce, ki pripovedujejo zgodbo Soške fronte
• Nova Gorica – Trg Evrope, ki ga je nekoč razdvajala železna meja, ter muzejska zbirka Kolodvor o življenju ob meji med 1945 in 2004
• Cerje – monumentalni Pomnik braniteljem slovenske zemlje s pogledom na vse strani neba