SPOZNAJTE GRAD
1 Vhod v grad
2 Prehod v medgradju
3 Vhod v osrednji del gradu
4 Osrednje dvorišče
5 Južna obrambna ploščad
6 Južno dvorišče
7 Vzhodni obrambni plato
8 Grajski stolp
9 Vhodno poslopje s stolpom
10 Severni obrambni stolpič
11 Severovzhodni obrambni stolpič
12 Kvadratni stolp
13 Vezni trakt s stopniščem
14 Grajska kapela
15 Prvotno obrambno obzidje
16 Vodnjak
17 Severni trakt gradu (severni palacij)
18 Zahodni trakt gradu (zahodni palacij)
19 Južni trakt gradu (južni palacij)
20 Bivalni trakt s stolpičem
21 Gospodarsko poslopje
22 Jugovzhodni obrambni stolpič
23 Nadkriti prehod
24 Drugo obrambno obzidje
25 Tretje obrambno obzidje s topovskimi položaji
26 Grajski vrt
GRAD SKOZI ČAS
Na skalnem pomolu vzpetine Golec nad vasjo Branik že stoletja kraljuje mogočni grad, eden najstarejših na Slovenskem. Grajski kompleks je začel nastajati v začetku 13. stoletja na mestu še veliko starejšega prazgodovinskega gradišča. V začetku je obsegal samo eno stavbo in dvorišče, obdano s kamnitim obrambnim obzidjem. Grad je že zgodaj dobil tudi mogočen stolp in kapelo, v kasnejših stoletjih pa so mu dodajali dodatne stavbe in nove obrambne strukture.
Prvi lastniki gradu so bili gospodje Rihemberžani (Reiffenberg), plemiška rodbina, ki je služila goriškim grofom. Rihemberžani so gradu in kraju pod njim dali tudi ime Rihemberk. Razvoj gradu pa je močno zaznamovala plemiška rodbina Lanthieri, lastnica gradu več kot 400 let. Razkošna palača, v kakršno so Lanthieriji grad preoblikovali do konca 19. stoletja, je skraj povsem izginila v vojnah 20. stoletja.
Po II. svetovni vojni so grad pod zavezniško upravo in s sodelovanjem družine Levetzow-Lanthieri začeli obnavljati in ta je bil na dobri poti, da znova dobi nekdanjo veličino. Prve večje obnovitvene posege je grad doživel v 60. in 70. letih 20. stoletja. V zadnjih letih se grad ponovno prebuja, njegova obnova pa še vedno traja.
GRAŠČAKI NA GRADU RIHEMBERK
Prvi lastniki gradu so bili gospodje Rihemberžani (Reiffenberg), plemiška rodbina domnevno tirolskega izvora, ki je služila goriškim grofom. Rihemberžani so gradu in kraju pod njim dali tudi ime Rihemberk, ki se je ohranilo še dolgo po tem, ko je rodbina izumrla. Kmalu po prihodu na Goriško so Rihemberški aktivno stopili v tamkajšnje dogajanje. Rihemberški so vodili tudi pragmatično poročno politiko, s katero so se sorodstveno povezali s številnimi pomembnimi plemiškimi rodbinami na Goriškem in Kranjskem. Aktivna in uspešna politika jim je prinesla obsežno posest, ki se je razprostirala od Vipavske doline in Krasa do Gorice, pa tudi na Notranjskem, Bovškem, v Istri, Furlaniji in celo na Koroškem. Njihov nadaljnji vzpon je preprečila usoda – leta 1371 je umrl zadnji moški potomec rodbine. Njihove posesti so pripadle goriškim grofom in po letu 1500 Habsburžanom.
V tridesetih letih 16. stoletja je grad Rihemberk prišel v roke rodbine Lanthieri in takrat se je zanj začelo novo obdobje. V lasti te družine je ostal več kot 400 let. To je v slovenskem prostoru velika redkost, saj so grajske stavbe praviloma pogosto menjale lastnike. Lanthieriji so na Rihemberku pustili najmočnejši pečat, saj so ga sredi 17. stoletja prezidali iz srednjeveškega gradu v ugledno rezidenco ambiciozne plemiške rodbine in mu tako nadeli njegovo današnjo podobo. V 19. stoletju naj bi bila redna gostja na gradu cesarica Elizabeta (Sissi). Grad naj bi večkrat obiskala, ko se je mudila v tržaškem Miramaru. Leta 1910 je umrl zadnji moški potomec rodbine Lanthieri, Karel Friderik. Rodbinsko dediščino po njem je prevzela njegova hči Karolina, poročena z Erdmanom baronom Levetzowom. Ta je v znak spoštovanja do starodavne ženine rodbine svojemu priimku dodal še njen priimek. Družina Levetzow-Lanthieri je nato na gradu Rihemberk gospodarila do konca II. svetovne vojne.
SEDANJI PREBIVALCI GRADU
Časi, ko so na gradu Rihemberk bivale plemiške družine, so minili, kar pa ne pomeni, da za temi zidovi ni življenja. Od 32 trenutno prisotnih vrst netopirjev v Sloveniji jih je kar 12 rednih ali občasnih gostov na gradu Rihemberk. Med številčno najbolj zastopanimi sta vrsti veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum) ter vejicati netopir (Myotis emarginatus). Na grad Rihemberk med aprilom in junijem prileti do 300 brejih samic vejicatih netopirjev in do 150 brejih samic velikega podkovnjaka, kar štejemo za največji porodniški koloniji obeh vrst v zahodnem delu Slovenije. Območje je pomembno tudi za druge rastlinske in živalske vrste.
Omeniti velja velikega pupka, plašno repato dvoživko, ki jo z malo sreče lahko opazimo v opuščenih koritih ob nekdanjih hlevih gradu Rihemberk. Vse vrste netopirjev v Sloveniji so zavarovane, varuje se tudi njihove življenjske prostore. Najbolj jih ogroža pretirana uporaba insekticidov in posledično zmanjšanje številčnosti njihovega plena ter uničevanje zatočišč v stavbah, kar je tudi zakonsko prepovedano. Za zaščito netopirjev je pomembno, da ne osvetljujemo preletnih odprtin in da jih z različnimi dejavnostmi ne vznemirjamo v njihovih zatočiščih. Temu sledimo tudi na gradu Rihemberk, kjer so nekateri prostori namenjeni izključno netopirjem.
Fotografija: Veliki podkovnjak
(©Dušan Klenovšek/ZRSVN)
SOŽITJE Z NARAVO NATURA 2000
Kot mogočen branik med Vipavsko dolino in Krasom je grad Rihemberk obdan z raznoliko in ohranjeno naravo, varovano v okviru dveh Natura 2000 območij: Dolina Branice in Kras. Raznolika življenjska okolja so domovanje številnim redkim in ogroženim vrstam (hroščev, rib, dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev). Območje je posebej pomembno za vejicate netopirje, ki imajo v gradu Rihemberk največjo znano porodniško kolonijo v Sloveniji, in laško žabo, ki ima tu skrajni vzhodni rob areala. Za zaščito netopirjev in njihovega življenjskega okolja je pomembno, da ne osvetljujemo preletnih odprtin in da jih z različnimi dejavnostmi ne vznemirjamo v njihovih zatočiščih. Temu sledimo tudi na gradu Rihemberk, kjer so nekateri prostori namenjeni izključno netopirjem.
Natura 2000 je evropska mreža posebnih varovanih območij, na katerih živijo najbolj ogrožene vrste in kjer najdemo najbolj ogrožene tipe življenjskih okolij. Da bi jih ohranili, moramo na teh območjih prilagoditi človekove dejavnosti. Območja Natura 2000 obsegajo 37 % slovenskega ozemlja, kar 70 % te površine pokrivajo gozdovi. V svetovnem merilu je najuspešnejši način ohranjanja žive narave. Če želite izvedeti več o območjih Nature 2000, obiščite uradno spletno stran www.natura2000.si.
Zanimivost
Grajski zidovi so obnovljeni z apneno malto, ki se je tradicionalno uporabljala pri gradnji kamnitih stavb.